Grafika

Grafika (grško γραφική [τέχνη graphiké [téchne] = pisati, vrezovati) je veja likovne umetnosti, pa tudi splošni naziv za postopek in rezultat uporabe kakšne od grafičnih tehnik pri izdelavi umetniškega dela; razmnoževanje risb s pomočjo matrice.
Grafika pomeni tudi tipografsko umetnost, tj. delo na razmnoževanju pisem in umetniških prispevkov v tiskarstvu. Ker likovni izraz v grafiki temelji na izraznosti črte in kontrastih črno-bele, to ime v širšem pomenu vključuje vsako izvirno risbo na papirju.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Najstarejše grafike, ki jih poznajo antropologi, ki preučujejo prazgodovinska obdobja, so jamske poslikave in oznake na skalah, kosteh, slonovini in rogovjih, ki so nastale v zgornjem paleolitiku od 40.000 do 10.000 pr. n. št. ali prej. Za mnoge od teh so ugotovili, da beležijo astronomske, sezonske in kronološke podrobnosti. Nekatere najstarejše grafike in risbe, ki jih pozna sodobni svet, izpred skoraj 6000 let, so gravirane kamnite plošče in keramični valjasti pečati, ki označujejo začetek zgodovinskih obdobij in vodenje evidenc za računovodske in inventarne namene. Zapisi iz Egipta so starejši od teh, Egipčani pa so papirus uporabljali kot material za načrtovanje gradnje piramid; uporabljali so tudi plošče iz apnenca in lesa. Od 600 do 250 pr. n. št. so Grki igrali pomembno vlogo v geometriji. Uporabljali so grafiko za predstavitev svojih matematičnih teorij, kot sta izrek o krogu in pitagorov izrek.
V umetnosti se "grafika" pogosto uporablja za razlikovanje med delom, ki je monotono in sestavljeno iz linij, in slikarstvom.
Grafika je v Evropi znana od konca 14. in začetka 15. stoletja, po širjenju proizvodnje papirja. Vdolbljeno reprodukcijsko gravuro (jedkanje) so v 16. in 17. stoletju odkrili in izpopolnili zlatarji in orožarji.
Grafične tehnike
[uredi | uredi kodo]
Grafika je posredna umetniška tehnika, tj. ne nastane neposredno z risanjem na površino kot risba, temveč z risbo, ki je vrezana v ploščo - tako imenovano matrico, potem se ta plošča premaže z barvo in tiska na papir; tako se dobi risba iz barve, ki je vstopila v utore reza (gravure) (globoki tisk) ali negravirane površine (visok tisk). Pri tisku z visokim tiskom je risba vtisnjena (reliefna) na ploščo in na papirju po tisku rahlo vdolbena (lesorez, linorez, tako imenovan dvignjen bakrorez - einkografija), pri globokem tisku je risba vtisnjena na ploščo in po tisku na papir rahlo reliefna (bakrorez, jedkanje, mezzotinta, akvatinta, suha igla, vernis mou itd.), pri ploščatem tisku je risba po tisku ravna na plošči in na papirju (monotipija, litografija, reprodukcija na kovinskih ploščah).
Poleg teh tradicionalnih grafičnih tehnik se v zadnjem času uporabljajo tudi digitalne tehnike.
V vseh grafičnih tehnikah, razen monotipije, se ena matrica uporablja za razmnoževanje, torej za izdelavo več istih kopij; vsak grafični odtis iz izvirne matrice velja za izviren, zato ga umetniki redno navajajo z redno številko naklade (kot A. P., francosko Aprés la lettre, angleško Author Print; A. O., avtorski odtis). Kvaliteta uporabljenih materialov odloča o tem, koliko dobrih odtisov grafik (v pozitivu) bomo lahko naredili z isto matrico. Odtise umetniki oštevilčijo s števili od 1 do 50 pri lesorezih, od 1 do 200 pri litografijah in od 1 do 500 pri bakrorezih.
Kalkografski tisk je ime za grafični tisk, ki je nastal po umetnikovi smrti, vendar temelji na originalni ohranjeni matrici.[1]
Ločimo več vrst grafik in sicer:
- reproduktivna ali industrijska grafika
- umetniška grafika
- računalniška grafika
Znani grafiki
[uredi | uredi kodo]Nekateri najbolj znani grafični umetniki na svetu so: Hans Baldung, Jacques Callot, Albrecht Dürer, Rembrandt, Maurits Cornelis Escher, Francisco Goya, Edvard Munch, Auguste Rodin, James McNeill Whistler, Käthe Kollwitz, Andy Warhol. Med slovenskimi grafiki so Avgusta Šantel, Saša Šantel...